Slovensko politološko društvo (SPOD) je bilo ustanovljeno leta 1968, leta 1992 pa se je pridružilo Mednarodni politološki zvezi (International Political Science Association). Osrednji namen SPOD je spodbujanje svobode misli, ki izhaja iz temeljnih pravic in svoboščin posameznika, hkrati pa krepi demokratične vrednote, posebej v Srednji in Vzhodni Evropi ter krepi evropske ideje med njenimi člani, akademsko skupnostjo in splošno javnostjo.

SPOD stremi k širjenji védnosti o Evropski uniji, njenega nadaljnjega razvoja, standardih demokratičnega življenja v okviru nadnacionalnih regionalnih povezav- SPOD ima trenutno okoli 250 dejavnih članov; med najpomembnejšimi dogodki, ki jih organizira društvo pa so vsakoletne konference, ki nosijo naslov 'Slovenski politološki dnevi', ki jih društvo organizira od leta 1989. Slovenski politološki dnevi so mednarodno priznan dogodek, saj gostijo številne mednarodno priznane evropske in druge znanstvenike s področja družboslovja. Poleg letne konference je SPOD v preteklosti že gostil konference raziskovalnih odborov IPSA, konferenco Zveze politoloških društev iz Srednje Evropske (CEPSA), konferenco EPSnet ter srečanje predstavnikov članic Konfederacije evropske politološke zveze. V letu 2012 je ob letni konferenci Slovenski politološki dnevi potekal tudi sestanek izvršnega odbora Evropske konfederacije politoloških društev (ECPS ).

Davčna številka: SI65895363

Matična številka: 5264634

STANDARDNA KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI: Šifra podrazreda: 91.120 Ime: Dejavnost strokovnih združenj 

ENOTNA KLASFICIKACIJA DEJAVNOSTI: Šifra podskupine dejavnosti: 140423 Pravnoorganizacijska oblika: Društvo, zveza društev Šifra: 453

TRANSAKCIJSKI RAČUN: 02010 0091656430 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1520 Ljubljana, Slovenija SWIFT Code: LJBASI2X IBAN Code: SI56 SI56020100091656430 (št. TRR v obliki IBAN-a – za tujino)

Predsednik:

doc. dr. Marko Hočevar

Kontakt: marko.hocevar@fdv.uni-lj.si

Generalni sekretar: 

Asist. Melika Mahmutović

Člani_ce izvršnega odbora:

Prof. dr. Žiga Vodovnik (podpredsednik SPOD)

Prof. dr. Igor Lukšič

Izr. prof. dr. Meta Novak

Člani_ice nadzornega odbora:

Doc. dr. Jana Arbeiter

Izr. prof. dr. Simona Kukovič

Izr. prof. dr. Marinko Banjac

Člani_ce razsodišča:

Izr. prof. dr. Maja Garb

Mag. Simon Delakorda

Izr. prof. dr. Boštjan Udovič

Blagajničarka: 

mag. Irena Brinar 

Kontakt: irena.brinar@fdv.uni-lj.si

01/5805-193 

Aktivnosti vključevanja čim večjega števila politologov v delo društva, tako tistih iz akademskih krogov, kot tudi tistih iz prakse ter študentov politologije;

Aktivnosti okrepitve komunikacije s člani, zlasti preko spletne strani društva ter z uporabo sodobnih spletnih komunikacijskih orodij;

Sodelovanje s študentskima politološkima društvoma Polituss in Agora, kot tudi z nekaterimi drugimi študentskimi društvi (kot. npr. Društvo študentov obramboslovja);

Aktivno sodelovanje s svetovno politološko zvezo IPSA, zlasti z njenimi raziskovalnimi odbori (RC), ter velikimi tujimi politološkimi združenji (APSA, PSA, ECPSA);

Aktivno sodelovanje s srednjeevropsko politološko asociacijo (CEPSA) ter z nacionalnimi asociacijami s prostora zahodnega Balkana;

Organizacija letne konference in dogodkov za strokovno in širšo javnost (okrogle mize, razprave). Praviloma so ta srečanja organizirana v teku študijskega leta na Fakulteti za družbene vede;

Domače dejavnosti društva:

•       konferenca Slovenski politološki dnevi, letne serije kolokvijev, publicistična dejavnost, poletna šola

•       afirmacija SPOD in politologije znotraj akademske, strokovne in širše skupnosti (država – civilna družba – šole – medijski prostor)

•       vključitev politologije, politološke stroke in kadra v druga “disciplinarno zamejena” polja oz. razprave

•       informiranje članov_c: ekosistem (spletna stran/platforme, glasilo/newsletter)

•       vključitev študentov_k in študentskih društev v aktivnosti  SPOD

•       koordinacija skupnih raziskovalnih projektov

Mednarodne aktivnosti društva:

•       obnoviti/predstaviti mednarodne povezave

•       (re)pozicioniranje v mednarodnem prostoru

•       sodelovanje v in prek transatlanskega prostora

•       sodelovanje z društvi, kjer so člani_ce SPOD že aktivni

•       obveščanje o mednarodnih dogodkih (konference, projekti, pozivi k objavam…)

•       plan udeležb na letnih konferencah s paneli SPOD

•       ekosistem (spletna stran/platforma, glasilo/newsletter) v ENG

STATUT Slovenskega politološkega društva

I. poglavje: TEMELJNE DOLOČBE 

1. člen (opredelitev) 
Slovensko politološko društvo (v nadaljevanju: društvo) je strokovno in stanovsko združenje. 
Društvo je prostovoljno, nepridobitno in neprofitno združenje. 

2.člen (pravni položaj društva) 
Društvo je pravna oseba zasebnega prava. 

3. člen (delovanje članstva) 
Člani društva so pri svojem delovanju v okviru društva samostojni, spoštovati pa morajo odločitve in sklepe, ki jih v imenu članstva sprejemajo organi društva. 

4. člen (ime društva) 
Ime društva je: Slovensko politološko društvo. 

5. člen (znak in žig društva) 
Društvo ima pečat, ki je okrogle oblike z besedilom: Slovensko politološko društvo. 

6. člen (sedež društva) 
Društvo ima sedež v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 5. 

7. člen (organizacijske oblike društva) 
Člani društva se lahko združujejo glede na interese članstva v sekcije ali po teritorialnem načelu v podružnice. Skupščina ustanovi sekcijo na predlog 5 članov, podružnico pa na predlog 10 članov. 
Društvo ima svojo študentsko sekcijo, v kateri lahko sodelujejo študenti politologije ter drugih družboslovnih in humanističnih smeri. 
Sekcije in podružnice lahko izvolijo svoje predstavnike, ki sodelujejo pri delu organov društva kot to določa statut. 
Izvršni odbor spremlja in povezuje delo vseh organizacijskih oblik društva. 
Sekcije in podružnice niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva in odločitvami organov društva. 
Sekcije in podružnice lahko določijo podrobnejša pravila svojega delovanja, ki morajo biti skladna s statutom društva. 

8. člen (povezovanje v organizacije in zveze) 
Društvo se lahko povezuje v sorodne organizacije in zveze doma ali v tujini. 
Odločitev o vstopu v organizacijo ali zvezo mora potrditi skupščina. 

9. člen (javnost delovanja) 
Delovanje društva je javno. Javnost dela je zagotovljena s tem, 
- da so seje skupščine javne 
- da so gradiva in sklepi dostopni vsem članom 
- da društvo o svojem delovanju informira sredstva javnega obveščanja 
Za javnost dela je odgovoren predsednik društva ter drugi člani, ki jih za to določi predsednik. 

II. poglavje: DEJAVNOST DRUŠTVA 

10. člen (temeljne naloge društva) 
Temeljne naloge društva so: 
- spodbujanje razvoja politologije kot znanstvene discipline, ki temelji na dosežkih sodobne politične znanosti; 
- uveljavljanje politologije v znanstvenem in družbenem življenju; 
- spremljanje in spodbujanje raziskovanja, pouka in študija politologije na vseh ravneh raziskovalnega in izobraževalnega sistema; 
- vzpodbujanje strokovnega in znanstvenega izpopolnjevanja članov društva; 
- povezovanje aktivnosti članov in sekcij društva iz vse Slovenije in pospeševanje izmenjave njihovih delovnih dosežkov; 
- sodelovanje z IPSA ter s sorodnimi društvi in organizacijami doma in v tujini; 
- opravljanje drugih nalog, ki so pomembne za krepitev položaja in vloge politologije v znanstvenem in družbenem življenju. 

11. člen (doseganje ciljev in nalog društva) 
Društvo uresničuje svoje cilje in naloge predvsem tako, da: 
- prireja znanstvena posvetovanja, simpozije, okrogle mize, predavanja in razgovore o temeljnih aktualnih problemih s področja politologije; 
- pospešuje izdajanje strokovnih, znanstvenih in poljudnih publikacij iz svoje stroke v skladu s predpisi; 
- se vključuje v razprave o raziskovalnih in izobraževalnih programih na področju politologije; 
- potrjuje ustanovitev sekcij in podružnic; 
- daje pobude in predloge za obravnavo in reševanje posameznih vprašanj, ki so povezana s politološko stroko; 
- spodbuja in organizira aktivno udeležbo slovenskih politologov v mednarodnem merilu in pospešuje njihove stike v mednarodnih politoloških združenjih. 

III. poglavje: ČLANSTVO 

12. člen (kategorije članov) 
Društvo sestavljajo: 
- redni člani 
- častni člani 

Redni član društva lahko postane vsakdo, ki je končal politološki študij in vsakdo, ki prispeva k razvoju politične znanosti in politične misli in se s pristopno izjavo zaveže, da bo spoštoval in izvajal določila Statuta društva, uresničeval sklepe organov društva in spoštoval etični kodeks društva. 

Častni član postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj politične znanosti in politične misli ali je pomembno prispeval k izpolnjevanju nalog društva. Predlog za podelitev naslova lahko poda izvršni odbor, o podelitvi naslova pa odloči skupščina. Častni član ni dolžan plačevati članarine. 

Redni ali častni član lahko pod enakimi pogoji postane tudi tuj državljan. 

Člani študentske sekcije nimajo statusa rednih članov, vendar sodelujejo v delu društva in imajo skladno s tem statutom vse pravice in obveznosti članov razen aktivne in pasivne volilne pravice. 


IV. poglavje: PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANSTVA 

13. člen (pravice rednih članov) 
Pravice rednih članov so zlasti: 
- aktivna in pasivna volilna pravica v organe društva, 
- dajanje pobud za delovanje društva v vseh organih društva, 
- sodelovanje v organih in delovnih telesih društva, 
- pravica do informiranosti o delovanju društva, 
- pravica do sprejemanja nasvetov in informacij v okviru delovanja društva, 
- uporaba društvenih prostorov in inventarja v okviru delovanja društva. 

14. člen (obveznosti rednih članov) 
Obveznosti rednih članov so: 
- varovanje ugleda društva, 
- spoštovanje statuta, 
- spoštovanje in izvajanje sklepov organov društva, 
- redno sodelovanje v okviru društva, 
- posredovanje informacij, koristnih za delovanje društva, 
- skrb za opremo, inventar in druga sredstva v lasti društva, 
- redno plačevanje članarine. 

Društvo lahko sklene, da člani študentske sekcije ne plačujejo članarine, oziroma da plačujejo nižjo članarino. 

V. poglavje: PRENEHANJE ČLANSTVA 

15. člen (prenehanje članstva) 
Članstvo v društvo je osebno in preneha: 
- s smrtjo, 
- s prostovoljnim izstopom iz društva, 
- s črtanjem iz registra članov, 
- z izklučitvijo na podlagi sklepa razsodišča. 

16. člen (način in čas prenehanja članstva) 
Član izstopi iz društva z dnem, ko poda izvršilnemu odboru pisno izstopno izjavo. 
Člana črta iz registra društva Izvršni odbor, ko, po predhodnem opominu, član več kot leto dni ne sodeluje v delu društva ali ne plačuje članarine. Pisni sklep mora posredovati tudi članu. 
Član je po sklepu razsodišča iz društva izključen, če grobo krši statut, krši norme etičnega kodeksa ali deluje v nasprotju s cilji društva. Razsodišče mora pisni sklep posredovati članu in izvršilnemu odboru. 

17. člen (možnost pritožbe) 
Vsak član društva, ki je bil črtan iz registra društva ali je bil izključen na podlagi sklepa razsodišča izključen, ima možnost pritožbe na skupščino. 
Skupščina odloča o izključitvi na prvem prihodnjem zasedanju. Izvršni odbor ali razsodišče morata svojo odločitev obrazložiti na zasedanju skupščine. O dokončni izključitvi odloča skupščina kot organ druge stopnje. 

VI. poglavje: ORGANI DRUŠTVA 

1. oddelek: Organi društva 

18. člen (organi društva) 
Organi društva so: 
- skupščina, 
- izvršni odbor, 
- predsednik, 
- razsodišče, 
- nadzorni odbor. 

Organi društva so voljeni za dobo dveh let. 

2.oddelek: Skupščina 

19. člen (skupščina) 
Skupščina je najvišji organ društva in voli vse druge organe društva, če statut ne določa drugače. 
Skupščino sestavljajo vsi redni člani društva. 
V delu skupščine lahko sodelujejo tudi člani študentske sekcije, vendar ti nimajo pravice glasovanja. 
Skupščino mora izvršni odbor sklicati najmanj najmanj enkrat vsaki dve leti. Člani morajo dobiti vabilo z gradivom za skupščino najmanj sedem dni pred dnevom, za katerega je sklicana. 
Skupščina lahko zaseda tudi v delegatski sestavi. O tem odloči izvršni odbor najmanj mesec dni pred zasedanju in o tem obvesti vse sekcije in podružnice. V tem primeru sestavljajo skupščino člani vseh sekcij in podružnic društva na enakopraven način. Pravila o glasovanju se smiselno uporabljajo tudi v primeru zasedanja skupščine v delegatski sestavi. 
Izredno zasedanje skupščine lahko zahteva četrtina članstva ali nadzorni odbor. Zasedanje skliče izvršni odbor najkasneje v roku štirinajstih dni. Če izvršni odbor tega ne stori, lahko to stori predlagatelj, ki mora članom predložiti tudi dnevni red. Skupščina odloča na izrednem zasedanju le o zadevi, zaradi katere je sklicana. 


20. člen (kvorum, odločanje in vodenje zasedanja) 
Skupščina je sklepčna, če je na njej prisotna vsaj polovica rednih članov. Če skupščina ni sklepčna, se pričetek zasedanja odloži za 30 minut. Po preteku tega časa je skupščina sklepčna, če je prisotna najmanj četrtina članov. 
Skupščina odloča z navadno večino glasov prisotnih članov. Način glasovanje določi skupščina. Volitve organov so tajne. 
Zasedanje skupščine vodi predsedstvo, ki ga poleg predsednika društva sestavljata še član in zapisnikar, ki ju na predlog predsednika izvoli skupščina. Funkcija članov predsedstva preneha z zaključkom zasedanja. 
O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja. 

21. člen (pristojnosti) 
Skupščina: 
 - odloča o dnevnem redu zasedanja, 
- sprejema statut in odloča o njegovih spremembah, 
- sprejema etični kodeks društva in odloča o njegovih spremembah, 
- sprejema druge akte društva, 
- sprejema smernice za delo in delovni program delovanja društva, 
- razpravlja o opravljenem delu društva v preteklem letu na podlagi poročil izvršnega odbora in nadzornega odbora, 
- odloča o finančnem načrtu in zaključnem računu društva 
- voli predsednika, izvršni odbor, razsodišče, nadzorni odbor, 
- odloča o članstvu v sorodnih društvih in zvezah v državi in tujini, 
- potrjuje ustanovitev sekcij in podružnic, 
- odloča o višini članarine, 
- dokončno odloča o izključitvi članov iz društva. 

O delu zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik predsedstva skupščine, zapisnikar in dva overovitelja. 

3. oddelek: Predsednik 

22. člen (predsednik) 
Predsednik zastopa društvo doma in v tujini. 
Predsednik vodi delo društva in izvršilnega odbora ter pripravlja seje skupščine in izvršilnega odbora. 
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo odgovarja skupščini. 

23. člen (razrešitev predsednika) 
Izvršni odbor lahko z dvotretinjsko večino svojih članov predlaga skupščini razrešitev predsednika. Skupščina mora o tem odločiti na prvem naslednjem zasedanju. 

24. člen (podpredsednik) 
Izvršni odbor izvoli izmed svojih članov podpredsednika. 
Podpredsednik nadomešča predsednika, ko je ta odsoten ali ko iz drugih razlogov ne more opravljati svoje funkcije. 
Izvršni odbor lahko na predlog predsednika določi, da podpredsednik opravlja tudi druge naloge. 
Izvršni odbor lahko z večino svojih članov podpredsednika suspendira. Skupščina mora na prvem naslednjem zasedanju glasovati o razrešitvi podpredsednika. 

4. oddelek: Izvršni odbor 

25. člen (Izvršni odbor) 
Izvršni odbor sestavljajo: 
- predsednik, ki hkrati predseduje izvršnemu odboru, 
- 6 članov. 

Izvršni odbor na svoje seje vabi tudi predstavnika študentske sekcije, ki pa nima pravice glasovanja. 

26. člen (delovanje) 
Izvršni odbor se sestaja po potrebi, predsednik pa mora Izvršni odbor sklicati vsaj vsake tri mesece. 
Izvršni odbor lahko odloča, če je prisotna vsaj polovica članov. 
Izvršni odbor odloča z večino glasov prisotnih članov. 
O delu izvršilnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in zapisnikar. 


27. člen (pristojnosti) 
Izvršni odbor društva je izvršilni organ, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zasedanjema skupščine skladno s statutom in programom društva. 
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini, ki ga lahko odpokliče. 

Izvršni odbor: 
- pripravlja predloge splošnih aktov društva, 
- pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega načrta, 
- izvaja letni program društva, 
- izvaja finančni načrt društva, 
- izvršuje sklepe skupščine, 
- sprejme in potrdi letno bilanco stanja in uspeha, 
- koordinira delo društva z delom drugih strokovnih in znanstvenih združenj, ustanov in organizacij, 
- vodi register članstva, 
- izreka opomine in odloča o črtanju članov iz registra članov (14. In 16. člen Statuta), 
- imenuje člane začasnih ali stalnih komisij in drugih delovnih teles društva, 
- izmed svojih članov imenuje tajnika in zakladnika društva, 
- upravlja s spremoženjem društva, 
- izvaja druge aktivnosti v skladu s Statutom društva. 

5. oddelek: Nadzorni odbor 

28. člen (nadzorni odbor) 
Nadzorni odbor šteje tri člane, ki jih izvoli skupščina za čas trajanja njenega mandata. 
Nadzorni odbor spremlja delo izvršilnega odbora in drugih organov društva ter opravlja nadzor nad finančno-materialnim poslovanjem društva. 
Za svoje delo je odgovoren skupščini. 

29. člen (delovanje) 
Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika. 
Nadzorni odbor lahko odloča, če so navzoči vsi člani odbora. Odločitve sprejema z večino glasov. 
O svojih ugotovitvah enkrat letno pisno poroča skupščini. 

30. člen (nezdružljivost funkcije) 
Član nadzornega odbora ne more biti hkrati predsednik društva ali član izvršnega odbora. 
Če opravlja član društva dve funkciji, ki sta nezdružljivi, mu funkcija, ki jo je najprej pridobil, samodejno preneha. 

6. oddelek: Razsodišče 

31. člen (razsodišče) 
Razsodišče ima tri člane, ki jih izvoli skupščina za dobo dveh let. 
Razsodišče odloča v primeru resnejših kršitev statuta in v drugih primerih, ki jih opredeljuje Pravilnik razsodišča. 

32. člen (delovanje) 
Delovanje razsodišča ureja pravilnik razsodišča, ki ga sprejme izvršni odbor na predlog razsodišča. Subsidiarno se uporablja zakon o kazenskem postopku. 
Člani razsodišča izmed sebe izberejo predsednika. 
Razsodišče lahko odloča, če so navzoči vsi člani odbora. Odločitve sprejema z večino glasov. 

33. člen (kršitve) 
Razsodišče odloča o: 
- kršitvah določb statuta, 
- kršitvah etičnega kodeksa, 
- nevestnem in lahkomiselnem sprejemanju in izvajanju sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu, 

- neizvrševanju sklepov organov društva, 
- dejanjih, ki škodijo ugledu društva, 
- razmejitvi pristojnosti med organi društva, 
- drugih kršitvah, ki jih opredeli pravilnik razsodišča. 

34. člen (sankcije) 
Razsodišče lahko v skladu s pravilnikom izreče naslednje sankcije: 
- opomin, 
- javni opomin, 
- izključitev. 
Član ima možnost pritožbe, o kateri odloča skupščina na prvem naslednjem zasedanju. Razsodišče mora svojo odločitev obrazložiti na zasedanju skupščine. O dokončni izključitvi odloča skupščina kor organ druge stopnje. 

7. oddelek: Izvršni sekretar in zakladnik društva 

1.odsek: Izvršni sekretar društva

35. člen (izvršni sekretar društva) 
    Izvršni sekretar opravlja strokovne in administrativne naloge društva, pomaga predsedniku in drugim organom društva pri uresničevanju načrtovanih nalog, pripravi gradiv in vodi zapisnike sej organov društva. 
    Za svoje delo odgovarja izvršilnemu odboru. 
    
    2. odsek: Zakladnik društva
36. člen (zakladnik društva) 
    Zakladnik vodi finančno in materialno poslovanje društva, pomaga predsedniku in drugim organom društva pri izvajanju finančnega načrta društva, upravljanju s premoženjem društva in drugih nalogah finančne narave. 
    Za svoje delo odgovarja izvršilnemu odboru. 
    
    8. oddelek: Sekcije in podružnice 
    
    37. člen (delovanje sekcij in podružnic) 
    Člani sekcij in projektov izvolijo izmed sebe predsednika sekcije, ki vodi delo sekcije in pomaga pri koordinaciji dela z drugimi sekcijami in projekti. Voljen je za dobo dveh let in za svoje delo odgovoren članom sekcije. 
    Študentska sekcija lahko svojega predsednika ali drugega izvoljenega predstavnika pooblasti, da jo v skladu s tem statutom zastopa v delu izvršnega odbora. 
    
    VII. poglavje: SREDSTVA ZA DELOVANJE DRUŠTVA
    
    38. člen (viri sredstev) 
    Viri sredstev so: 
    - članarina, 
    - materialne pravice društva, 
    - darila in volila, 
    - dohodek iz strokovne dejavnosti društva, 
    - dohodek iz marketinške dejavnosti društva (izdajanje strokovnih, znanstvenih in poljudnih publikacij), 
    - prispevki sponzorjev, 
    - javna sredstva, 
    - drugi viri. 
    
    39. člen (premoženje društva) 
    Društvo ima premično in nepremično premoženje, ki je kot last društva vpisano v inventarno knjigo. 
    Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa izvršnega odbora. Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine. 
    
    40. člen (presežek) 
    Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. 
    Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična. 
    
    41. člen (razpolaganje s finančnimi sredstvi) 
    Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na rednem letnem zasedanju skupščine člani obravnavajo in sprejmejo zaključni račun. 
    
    42. člen (finančno in materialno poslovanje) 
    Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in zakladnik društva. Odredbodajalec je predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali drugi pooblaščeni član izvršnega odbora. 
    Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. 
    Zakladnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju društva, ki ga potrdi izvršni odbor na predlog blagajnika. S pravilnikom se določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva. Zakladnik poroča izvršnemu odboru o finančnem poslovanju društva. 
    
    43. člen (javnost finančnega in materialnega poslovanja) 
    Finančno in materialno poslovanje društva je javno. 
    Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. 
    Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka. 
    
    44. člen (žiro račun) 
    Finančno poslovanje poteka preko Nove Ljubljanske banke, d.d., Trg republike 3, Ljubljana. 
    
    
    VIII. poglavje: PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA
    
    45.člen (prenehanje društva) 
    Društvo preneha delovati, če tako odloči večina članov skupščine ali če število njegovih članov pade pod tri. 
    
    46. člen (delitev premoženja) 
    Društvo mora v primeru prenehanja delovanja iz preostalega premoženja poplačati svoje obveznosti. 
    V primeru prenehanja društva, se na podlagi sklepa skupščine, nameni ostanek premoženja ustanovi ali organizaciji, ki jo določi sklep skupščine in ki mora biti v skladu z 28. členom Zakona o društvih. 
    Proračunska sredstva se vrnejo proračunu. 
    
    IX. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
    
    47. člen (pričetek veljavnosti) 
    Statut prične veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina društva z večino glasov ustanovnih članov društva. 
    
    48. člen (spremembe statuta) 
    Spremembe statuta se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih na seji skupščine. 
    Predsednik Slovenskega politološkega društva