Leto 2024 smo začeli z dogodkom Izzivi zunanje politike Madžarske – pogledi iz Madžarske, Slovenije in Zahodnega Balkana. Razpravi, ki je potekala 10. januarja 2024, se je na povabilo Slovenskega politološkega društva in Katedre za mednarodne odnose pridružil dr. András Hettyey Örs, profesor mednarodnih odnosov in diplomacije ter dober poznavalec madžarske zunanje politike. Na razpravi je sodeloval tudi doc. dr. Faris Kočan (KMO, FDV), ki je ocenil dogajanja na Madžarskem z vidika Slovenije ter njihove posledice za Višegrajsko skupino in Zahodni Balkan. Udeleženci so razpravljali tudi o fenomenu »orbanizacije« v Sloveniji in širše, ocenili, kako in kdaj se ta trend pojavlja ter kakšne posledice ima za EU in liberalni red.
Naslednji dogodek smo organizirali 31. januarja 2024. Na okrogli mizi “Nikjer v Gazi ni več varno” – okrogla miza o vojni v Palestini so sodelovali zasl. prof. dr. Danilo Türk (PF, UL), prof. dr. Petra Roter (FDV, UL) in doc. dr. Primož Šterbenc (FM, UP). Razpravljali so o zgodovinskem kontekstu izraelsko-palestinskih odnosov, okupaciji palestinskih ozemelj, tožbi pred Meddržavnim sodiščem ter o številnih kršitvah mednarodnega prava in človekovih pravic, ki jim trenutno priča Gaza. Dogodek sta moderirala študenta Titi Habicht (FDV, UL) in Gaj Kolšek (FDV, UL).
V ponedeljek, 4. marca 2024, je potekala okrogla miza z naslovom Digitalna preobrazba Slovenije: med tehnološkim determinizmom, privatizacijo javnih politik in njihovo demokratizacijo. Razprava se je osredotočila na različne pristope k oblikovanju in izvajanju javnih politik na področju digitalne preobrazbe, pri čemer je bilo posebej izpostavljeno, kako močno digitalne tehnologije že danes vplivajo na delovanje družbe, gospodarstva, demokratičnih institucij in vsakdanjega življenja posameznikov. Okrogla miza je s pomočjo interdisciplinarnega pristopa osvetlila tako praktične izzive kot teoretske refleksije digitalne preobrazbe, pri čemer so bile v ospredju teme, kot so demokratična participacija, zaupanje v javne politike ter razmerja moči med tehnologijo in družbo. V razpravi so sodelovali: prof. dr. Andrej A. Lukšič (FDV UL), prof. dr. Ljupčo Todorovski (FMF UL), prof. dr. Tina Jukić (FU UL), dr. Andrej Vozlič (neodvisni raziskovalec) in mag. Simon Delakorda (INePA).
Tudi marca smo organizirali predavanje in diskusijo z naslovom Papež, ajatola, dalajlama – vloga verskih voditeljev v času vojne, ki je potekala v ponedeljek, 18. marca 2024. Na dogodku sta sodelovala dr. Katharina McLarren (Max Planck Institute for Comparative Public Law and International Law, Heidelberg) in prof. dr. Aleš Črnič (Fakulteta za družbene vede, UL). Predavanje in razprava sta se osredotočili na vlogo verskih pripovedi o vojni ter na to, kako verski voditelji reinterpretirajo temeljne institucije vojne in mednarodnega prava. Ob ruskem napadu na Ukrajino so se odzivi pomembnih verskih voditeljev bistveno razlikovali: šiitski ajatola je odgovornost za vojno pripisal Združenim državam, papež Frančišek je kritiziral neučinkovitost Združenih narodov, medtem ko je dalajlama vojno označil za zastarel koncept. V razpravi je bilo izpostavljeno, da se kljub aktualnim konfliktom – kot je vojna v Ukrajini – verske pripovedi o vojni v svojem temelju niso bistveno spremenile.
Maja smo gostili dr. Deniz Erkmen, ki je izvedla predavanje z naslovom Protestiranje v časih izrednih razmer: Državno zatiranje in preoblikovanje protestov v avtoritarni Turčiji. V predavanju je dr. Erkmen, izhajajoč iz literature o izrednih razmerah – zlasti tiste, ki problematizira razumevanje izrednega stanja kot prekinitve običajnega pravnega reda – predstavila koncept “premikajočega se izrednega stanja”. Ta koncept je uporabila kot analitično orodje za razumevanje in razlago zatiranja protestov v zadnjem desetletju vladavine Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) v Turčiji. Premikajoče se izredno stanje označuje izjemno začasne in lokalizirane prakse suspenzije ali omejevanja ustavnih pravic, ki se izvajajo z upravnimi odredbami v imenu ohranjanja javnega reda. Na podlagi izvirnega nabora podatkov o prepovedih protestov je dr. Erkmen analizirala, kako represivne politike v avtoritarnem političnem kontekstu preoblikujejo naravo, cilje in strategije protestnih gibanj.
Zimski semester 2024 smo začeli z interdisciplinarnim strokovnim panelom »Izzivi strateškega načrtovanja in izvajanja ukrepov vključujoče digitalne preobrazbe Slovenije«. Cilj panela je bil identificirati predloge za dopolnitev ukrepov na podlagi premisleka o strateških ciljih na področju digitalne vključenosti ter o zmogljivostih Slovenije pri njihovem načrtovanju in izvajanju. V razpravi so sodelovali dr. Barbara Brečko (FDV UL), prof. dr. Alma Zavodnik Lamovšek (FGG UL), prof. dr. Andrej A. Lukšič (FDV UL), prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) in prof. dr. Gregor Polančič (FERI UM).
Aktivnosti smo v novembru nadaljevali z okroglo mizo »Volitve v ZDA: kakšna bo prihodnost svetovne politike?«, na kateri so sodelovali dr. Matjaž Nahtigal, dr. Jelena Juvan, dr. Jernej Štromajer in dr. Blaž Vrečko Ilc. Sogovorniki so razpravljali o potencialnih vplivih ameriških volitev na globalne politične tokove, ponudili poglobljene komentarje o aktualnih političnih dogodkih ter analizirali možne scenarije, ki bi lahko oblikovali prihodnjo mednarodno politično dinamiko.
Leto smo zaključili s Slovenskim politološkim dnevom, dvodnevnim dogodkom, ki je potekal decembra. Bogat program, ki je obsegal deset panelov in eno okroglo mizo, je naslavljal ključna vprašanja sodobnih mednarodnih odnosov – od krize neoliberalizma, vzpona populizma in neliberalnih politik do dinamik na Bližnjem vzhodu ter vloge ZDA, Kitajske in Rusije v globalnem kontekstu. Panelisti so obravnavali tudi okoljsko krizo ter kritično ovrednotili koncepte zelenega prehoda, digitalne preobrazbe in Evropske zelene agende. Poleg slovenskih politologov so na konferenci sodelovali tudi strokovnjaki iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Madžarske. Svoja raziskave so predstavili redni in izredni profesorji, docenti, mladi raziskovalci in študenti.
