Junija 2023 smo izvedli redno bienalno skupščino, na kateri smo izvolili novo vodstvo, na čelu s predsednikom doc. dr. Markom Hočevarjem in generalno sekretarko asist. Meliko Mahmutović. V zimskem semestru 2023/2024 smo organizirali tudi dva dogodka, ki sta zaznamovala začetek novega vodstva:
Marx in marksizem – relikt preteklosti ali teorija sedanjosti? (7. november 2023)
Od zavračanja do navduševanja, Marxova in marksistična teorija že stoletje in pol vedno znova burita duhove. Gospodarske krize in družbeni konflikti vsakič znova obudijo različne vidike misli Karla Marxa in tudi celotne marksistične tradicije. Marxova kritika politične ekonomije, razgrinjanje razrednega izkoriščanja kot temeljnega elementa kapitalističnega produkcijskega načina in tudi družbene, zgodovinske ter politične analize so imeli v različnih zgodovinskih trenutkih 20. in 21. stoletja različne učinke. In čeprav se je po propadu realsocializma v Evropi zdelo, da bo Marx in celotna marksistična tradicija ostala nekje v preteklosti, se je od velike gospodarske in finančne krize 2008 naprej aktualnost in zanimanje za Marxa in marksistično tradicijo močno povečalo.
Kapitalistični produkcijski način v 21. stoletju se bistveno razlikuje od kapitalizma iz 19. stoletja. Tehnološki razvoj, družbene in politične spremembe, spremembe v produkcijskem načinu, zvišanje življenjskega standarda itd. intuitivno predlagajo, da je Marxova teorija vsaj zastarela ali pa neustrezna za razlago družbenih, ekonomskih in političnih fenomenov v 21. stoletju. Če k temu dodamo še nekaj očitno zgrešenih napovedi – o tem, da se bo družbena struktura poenostavila v dva homogena razreda – se zastavlja vprašanje, kateri elementi Marxove in marksistične teorije so še aktualni danes v svetu, ki se je tako močno spremenil.
Na dogodku, ki je bil posvečen razmišljanju aktualnosti Marxove in marksistične teorije v 21. stoletju, so sodelovali doc. dr. Tibor Rutar (FF, UM), doc. dr. Marko Hočevar (FDV, UL) in Nejc Laznik (FDV, UL).
Evropski zeleni dogovor – razprava o izzivih zelenega prehoda (11. november 2023)
Evropski zeleni dogovor predstavlja načrt, s katerim bo Evropska unija (EU) postala prva podnebno nevtralna celina. Namen evropskega zelenega dogovora je povečati učinkovito rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo ter zaustaviti podnebne spremembe, povrniti izgubo biotske raznovrstnosti in zmanjšati onesnaževanje. Evropski zeleni dogovor je torej strategija za preobrazbo EU v pravično in vključujočo družbo ter hkrati sodobno, konkurenčno in zeleno gospodarstvo, ki bo do leta 2050 odpravilo neto emisije toplogrednih plinov. Doseganje ciljev Evropskega zelenega dogovora pa ni tako enostaven in enosmeren proces za vse države članice EU, saj imajo države različne zmogljivosti in priložnosti, a tudi različno zavezanost normam in vrednotam zelenega prehoda.
Dogodka, ki je bil posvečen razpravi o ambicijah in potencialnih pasteh doseganja Evropskega zelenega dogovora doma in v tujini, so se udeležili avtorji, ki so sodelovali pri izdanem znanstvenem zborniku založbe Routledge/Taylor & Francis ‘Making the European Green Deal Work: EU Sustainability Policies at Home’ ( Uresničevanje evropskega zelenega dogovora: trajnostne politike EU doma), doc. dr. Danijel Crnčec, doc. dr. Jure Požgan in prof. dr. Ana Bojinović Fenko (CMO FDV, UL). Po predstavitvi ključnih ugotovitev objavljenih prispevkov je sledila razprava, v kateri sta sodelovala tudi izr. prof. dr. Andrej A. Lukšič (FDV, UL) in Gaj Kolšek (FDV, UL).
